1. File (pljučna pečenka)
Tudi pri telečjem mesu je file najboljši in tudi najdražji kos mesa. Je tudi najmehkejši kos, primeren za hitro pečenje in iz njega pripravljamo priljubljene telečje medaljone. Pogosto pa file pripravljamo z ledvenim delom hrbta in ga spečemo kot ledvično pečenko.
2. Hrbet (zarebrnica)
Meso celotnega hrbta je po ceni in kakovosti na drugem mestu, za filejem in pred stegnom. Hrbet lahko pripravljamo s kostmi kot pečenke, ali pa narezanega na zarebernice (steke) za hitro pečene na žaru ali v ponvi. Hrbet lahko pripravljamo tudi izkoščen, zlasti pri težjih teletih, bodisi v kosih kot pečenke ali pa kot zrezke oziroma steke.
3. Stegno
Stegno je najtežji del telečjega trupa. Praviloma ga izkoščimo in meso razrežemo na enake kose kot pri govejem stegnu, le da so ti kosi bistveno manjši in so vsi razen bočnika uporabni za znane telečje zrezke ali pečenko. Delimo ga na zunanje stegno (frikando), notranje stegno, kroglo (oreh) in bočnik. Bočnik oziroma telečja krača, pečena s kostjo, je znana slovenska specialiteta. Iz manjših kosov ali obreznin pa lahko naredimo priljubljeno telečjo obaro.
4. Pleče
Telečje pleče lahko pečemo celo, če imamo na obisku večje število gostov, ponavadi pa ga izkoščimo podobno kot goveje pleče in večje kose pripravimo kot pečenke ali porabimo za zrezke, manjše pa predvsem za obare. Bočnik plečeta pa je enako kot bočnik najboljši pečen s kostjo.
5. Vrat
Vrat je zaradj obilice vezivnega tkiva najtrši in najcenejši kos telečjega mesa. Če je pravilno zoren, je prav tako primeren za vse vrste priprav.
6. Prsa, rebra in potrebušina (flam)
Prsa, rebra in potrebušina so, podobno kot vrat, najcenejši deli, ker imajo nekoliko več maščobe in ker meso ni primerno za zrezke. Meso pa je prav zaradi več maščob izjemno okusno in tako iz teh kosov pripravimo znane slovenske specialitete, kakor so pečena polnjena telečja prsa, pečena rebra s kostmi ali brez njih in iz potrebušine pečena telečja rulada.
